20 November 2025

Prostovoljstvo si pogosto predstavljamo kot nekaj velikega in zahtevnega, čistilne akcije, humanitarni projekti, organizacija dogodkov. A resnica je veliko preprostejša in lepša: prostovoljstvo se začne z majhnimi stvarmi.
Ena ura časa. Ena pomoč starejšemu sosedu. Ena ideja, ki jo delite z društvom. Eno druženje, zaradi katerega se ljudje počutijo bolje.
Prav zato ima prostovoljstvo ogromen vpliv na zdravje skupnosti, ker majhna dejanja ustvarjajo kulturo skrbi.
Raziskave vedno znova potrjujejo, da prostovoljstvo:
Vse to je ključno za duševno zdravje, s tem pa tudi za telesno.
Prostovoljec ni samo nekdo, ki pomaga, prostovoljec je oseba, ki se povezuje, raste in se počuti koristno.
To je občutek, ki ga vsaka skupnost potrebuje.
V skupnosti, kjer se prostovoljstvo spodbuja, ljudje lažje prevzamejo pobudo. Ko vidijo dober zgled, dobijo željo, da prispevajo.
Začne se lahko povsem preprosto:
Ta majhna dejanja postanejo navade. Navade postanejo kultura.
Zdrava skupnost ni tista, ki le govori o zdravju.
Zdrava skupnost je tista, ki živi zdravje:
Prostovoljstvo povezuje vse te točke.
Ker skupnost, ki ima kulturo skrbi, okrepi vse svoje aktivnosti, druženja, izobraževanja, zdravstvene pobude.
DIRS želi prav to: društva, ki podpirajo ljudi, jih navdihujejo in gradijo okolje, v katerem se živi lažje in bolj zdravo.
Kultura prostovoljstva ustvarja varnost, zaupanje in toplino, to pa je pogonska sila sprememb.
Niso glasni.
Niso na naslovnicah.
Ne delajo za aplavz.
To so ljudje, ki vedno pridejo, ko je treba, ki ohranjajo ritem skupnosti in s svojim zgledom navdihujejo druge.
Zato je prostovoljstvo več kot pomoč, je temeljna moč vsakega društva.
Ne potrebujemo velikih kampanj ali velikih proračunov.
Potrebujemo le malo časa, malo volje in malo srca.
Iz tega nastane kultura skrbi.
In iz kulture skrbi nastane zdrava, močna in srečna skupnost.